MKREEF - FORUM »

Friday, October 23, 2009

Diskusi i Trevi






Zosto diskusot drzi najvisoko mesto vo hijerarhiata? Mozebi zatoa sto ja ima reputacijata kako edna od najteskite ribi za odrzuvanje i se rezervirani za iskusni akvaristi ili, prosto, poradi nivnata elegancija i ubavina. Da ne zaboravime, pocit kon site drugi ribi, no ne za dzabe se narekuva "Kral na akvariumot". Toj sto imal prilika da posmatra mrest na diskus ne moze da ne priznae deka e nezaboravna gletka. Ako ste imale prilika da prolistate nekoja kniga za diskusi, a takvi ima vo nasata biblioteka, pak, mora da priznae deka diskusite ostavaat golema impresija, a da ne zboruvame za jato diskusi vo akvarium, gledkata e impresivna. Site nie, osobeno postarite kolegi, tezneeme kon zasadeni akvariumi, toa e normalno i doaga so starosta :). Akvarium, sreden so trevi moze da ne hipnotizira so casovi. Mnogu akvaristi se prasuvale sto ke bide so edna kombinacija na trevi i diskusi. Dali taa kombinacija ke bide uspesna, kako leb i sol? Dali ke imame dobitna kombinacija? Amano Takashi, avtor na serija knigi "Nature Aquarium World" se soglasuva so toa bidejki edni od naj impresivnite sliki vo negovite knigi se sliki na zasadeni akvariumi so diskusi. No, dali e takva edna kombinacija lesna kako sto se kamenjata i africkite ciklidi, ili karasi so plasticni trevi? Normalno deka NE, no ne e i nevozmozna, dokaz za toa se nasite diskus akvariumi.           








Dobroto i losoto  



Ima nekolku prednosti na edna takva kombinacija na diskusi vo zasaden akvarium, prvo toa e cistata ubavina. Diskusot e spora riba i nivnata elegencija potpolno se vklopuva pomegu trevite. Nivnite boi, osobeno plavoto i tirkiznoto, se sovrseni vo zelenata i crvenata pozadina na trevite i NAJVAZNO,  005511152 za nas postarite gledanje na diskusi od fotelja e mnogu pointeresno od gledanje na neonki koi edvaj gi gledame :). Tuka ke dodadam deka so zasaden akvarium imame priroden hemiski filter kade trevite ja "cistat" vodata od nepotrebnite materiji sto e itekako vazna rabota so diskusite koi baraat cista voda i ne oprostuvaat greski. Dobro zasaden akvarium vo golema mera namaluva rizik od "dupka vo glava", bolest koja e cesta kaj diskusite i vo poveke slucaevi fatalna. Trevite istotaka im pruzaat prirodni zasolnista na diskusite, koi ponekogas mozat da bidat sramezlivi i plaslivi pa vo krienjeto se smiruvaat. Stresot e najgolemiot nepriatel na diskusot, toa e iniciator na sekakvi bolesti i oslabnuvanje na imunitetot, rabota koja pak, vo cesti slucaeve, zavrsuva fatalno, pa zatoa treba da vodime smetka da vo nasiot akvarium imame takvi mesta kade diskusite ke se sokriat od javnosta. Sem dobrite strani na zasaden diskus akvarium ima i nekoi losi strani. Diskusot e riba koja bara topla voda 29-32 C, retki se bakteriite i parazitite koi mozat da podnesat takva temperatura no za zal retki se i trevite. Sto povisoka temperatura se pomal e izborot na trevi.  



Pravilo za cuvanje na diskusi e da posle sekoe hranenje ne izedenata hrana treba da se iscisti. Lesno e ako diskusite gi cuvame vo "tegla", smukuvanjeto e brzo i bezbolno no takov luksuz vo zasaden akvarium nemate. Toj problem se resava so cuvanje na "sanitarci" kako sto gi narekuvam jas, armija na koridorasi, razni cistaci i polzavi, i so cesto menuvanje na vodata. Istotaka, treba da se odlucime za rastenia koi bavno rastat se so cel da nemame rabota so secenje i kastrenje na trevata i so toa da gi voznemiruvame nasite diskusi, citaj STRES. I uste eden minus za zasaden akvarium e toa sto, nesakajki da go "valkame" akvariumot so hrana bidejki smukuvanjeto e ograniceno, rastot na diskusot e poslab nego na diskus od "tegla".  



Drugi problemi na koi morame da obratime vnimanie se svetloto i cirkulacijata. Site znaeme deka za pravilen rast na trevite potrebno ni e efikasno svetlo, problem e sto diskusot vo divina retko se "sunca" pod sonce, sekogas se dvizi megu drva i korenja, kade svetlinata e zadusena, plus, vodata e kafeava. Greskata sto nie ja prvime e vo toa sto namesto da im obezbedime na trevite minimum potrebno svetlo od 0.5 w na litar se odlucuvame za visok neonki, MH ili t5 i se falime deka imame 3-4w na litar (i jas sum tuka), toa, na dolgi stazi, predizvikuva diskusot da bide pod stres, da se krie i da ne se oseka bezbeden. Cirkulacija... osobeno ova vazi ako "pumpame" CO2, za da site rastenija dobijat svoja doza, a bidejki trevite ne plivaat i baraat hrana tuku se staticni, taa hrana morame nie da im go doneseme " vo usta", toa edino moze da se napravi so cirkulacija, e tuka se javuva problemot, diskusot ima oblik na edrilica i kako edrilica cirkulacijata ke potrosi dupla energija za da moze da ostane vo ispravena polozba. Ova ne znaci deka vodata treba da bide mirna no treba da se vodi smetka da vo akvariumot postojat "mrtvi tocki" kade sto diskusite ke bidat nadvor od strujata ili sadenje na rastenija so siroki lisja koi ke posluzat kako "branik" i diskusite ke mozat da se skrijat i da se drzat na strana. Mnogu od nas koi sme se odlucile za zasaden akvarium so diskusi ne sme na mira se dodeka i posledniot santim od podlogata ne bide pokrieno so treva i tuka se pravi greska. Diskusot e riba koja po cel den "pase" i bara hrana po podlogata, so zasaden tepih na glosostigma i sl, toa im go onevozmozuvame, pa treba da se vodi smetka i za toa. Ima uste mnogu za diskutiranje okolu ovaa tema, kako sto se algite, pa algarite, ribi kompatabilni vo eden vakov setup no o tom potom, za vecer dosta e.  :wave:




Ozon ( O3)

Ovaa tema sekogas predizvikuva kontraverzii. Ozoner koristev nekogas vo mojot slatkovoden akvarium no vo morskiot uste ne sum go iskoristil, bidejki ne sum imal pricina za toa. Nekogas, ako se setam, ke go koristam pri adaptacija na ribite.

Po surfanje na internetot vo vrska so Ozonot doznav mnogu raboti za nego. Normalno ima plusevi i minuski. Nekoj tvrdi deka e CUDO drug tvrdi deka e STETEN. eve nekoi podatoci koi jas mislev deka se interesni. Se potrudiv da prevedam sto podobro mozam na makedonski jazik (koj ne mi e majcin).
Ozonot e nestabilna no mnogu korisna molekula. Taa e tri atomskata forma na kislorodot.. Namesto normalnata sostojka od dva atomi na kislorod (O2) ozonot e sostaven od tri (O3). Ozonot, kako I da e, ne saka da si ostane vo taa tri-atomska forma , sem ako se uspee da se vrze so nekoja druga molekula, se razlozuva za 20 minuti (pod normalni atmosferski uslovi) na O2+O1. Taa ednoatomska molekula e mnogu REAKTIVNA kon bilo kakva substance koja ne treba da se naoga vo coveckoto telo vklucuvajci gi tuka site patogeni (virusi, bakteriji itn) I sinteticki edinki nusprodukti na koristenite lekarstva. (kako primer e zemeno upotrebata na ozonot kako sredstvo za lecenje.

Ozonot moze da se aplicira/vnese na nekolku nacini vo teloto. Germancite veke dolgo vreme koristat terapija takanarecena Autohematherapy. Za vakva terapija tie koristat krv od pacientot, go ozoniraat I pak ja vrakaat krvta. Site znaeme deka obogateniot kislorod vo krvta ima golemi pozitivni dejstva.

Ozonirana voda (za pienje ) e mnogu korisna kako za zdrav taka I bolen. Lesno e da se napravi I pozelno e da se koristi regularno. Osem sto mu pruza poveke kislorod na mozokot, ozoniranata voda ke gi oksidira patogeninte I sintetiskite ostatoci vo teloto koi preku izmetot ke se isfrlat nadvor od teloto. Casa voda (pozelno so mraz posto sto poladno po bavno se razlozuva ozonot) se ozonira okolu 5-10 minuti I se pie sto pobrgu., na “eks”  .

Istiot metod se koristi I za akvarium (pokraj drugite metodi), se ozonira vodata I se dodava vo akvariumot. Se tvrdi deka unistuva sve sto ke dopre, se misli na patogenite.

Drug poznat primer e ozonirano maslinovo maslo, dokazano e deka maslinovoto maslo e sposobno da go “vrze” ozonot vo sebe podolgo od drugite substanci. Potrebno e masloto da se ozonira najmalku 24 casa ( I toa ne mora vednas tuku toa e minimalnoto vkupnoto vreme za ozoniranje ). Po ozoniranjeto masloto se zgusnuva I lici na gel I se koristi kako nadvoresen mast protiv izgoretini, rani, infekcii I sl. Se ozonira 250 ml maslo vo tegla I se cuva vo frizider, dejstvoto trae okolu mesec dena

CO2 - kade zavrsuva!

Poveketo od vas maka trgate od pravnje i odrzuvanje na DIY Co2. Normalno za makata si dobivate rezultati, trevata vi raste i napreduva.

Retki se trevite koi ke uspeat sami od sebe, hranejki se samo od otpadot na ribite, ispustenoto co2 od istite i raspaganje na razni materii vo vodata.

KADE ni bega tesko stvoreniot co2?

CO2 e gas i kako site gasovi ke "letne". Od nas samite zavisi kolku toa meurce ke uspeeme da go "skrsime" i rastvorime vo vodata za da bide potezeok da "letne" nadvor od akvariumot. Bilo sto da koristime, ne postoi nacin so koj 100% ke go rastvorime co2, ako i uspeeme toa edno meurce da go "skrsime" na milion meurcinja, pak krajniot rezultat se meurcinja, koi noralno, polesni od vodata, ke izleze od akvariumot. Eden faktor igra golema uloga vo toa, CIRKULACIJA na voda, sto poveke se dvizi vodata to poveke gubime co2. Na povrsinata se vrsi izmena na gasovi i gubenje na dragoceniot jeglenorod.

Zaradi gore navedenoto treba da obratime vnimanie na nekoi sledni raboti.

Prvo, HANGON filtrite se najgolemi vinovnici i treba da se izbegavaat sto poveke, a i filtracijata e minimalna.

Drugo, rasprskuvci za vozduh, i toa da se svede na minimum a dobro razvien bilen akvarium nema potreba od rasprskivac.

Treto, pumpite da se postaveni sto podlaboko i podaleku od povrsinata so sto se namaluva razbranuvanjeto na povrsinata kade se vrsi razmena na gasovi pomegu co2 i o2. Ako koristime kanister, dovodnata cevka/spray bar-ot da bide sto podlaboko.

I ako imate "podvodni nurkaci" izvadete gi da ne se "otrujat"  


Pozdrav

Sovesen Akvarista

Nekolku raboti koi treba da se znaat so cel da se bide dobar i sovesen akvarista [b]Procitaj i informiraj se![/b] Ne znaenjeto e pricina broj eden za neuspeh i razocaruanje. Da bese akvaristikata samo frlanje kofa voda vo staklen sad i dodavanje nekolku ripcinja togas sekoj ke bese “akvarista”. 7ili 8 novopeceni akvaristi od 10 ke se otkazat od ova skapo hobi i toa za period od 6 meseci do edna godina. Od tie “otpisanite” sigurno ne ni procitale nesto za akvaristika. Najvaznoto sto treba da se napravi e da se informira/obrazuva. So informacijata za ribata koja sakas ili ja cuvas ne samo sto ke im pruzis podolg i podobar zivot nego ke naucis i kako raboti i funkcionira edna ekoloska sredina kako sto e “stakleniot sad” narecen Akvarium. So ova znaenje zagubite ke bidat minimalni a uzivanjeto maksimalno. Kupuvaj knigi, spisanija, otvori Biologija za 5-8 oddelenie (nema da veruvas koi raboti si gi znael a si gi zaboravil). Surfaj go netot, denes internetot e beskrajna biblioteka i besplatna. Resursite i moznostite za ova hobi se beskrajni. [b]BIDI STRPLJIV i Kontroliraj se.[/b] So dobienoto znaenje proizleguva prasanjeto sto so toa znaenje. Sega znaes koga ti e akvariumot prenaselen, zosto togas kupuvas uste ribi? Znaes deka oscarot ne odi so skalarot, zosto togas gi forsiras zaedno? E tuka se koristi dobienoto znanje, rezultatot e pametni potezi. Ne zrtvuvaj riba ili trevka samo zatoa sto imas ideja vo glavata deka zlatnata ripka odicno izgleda pokraj diskusot, ili ksifoto i gupikata odlicno se slagaat so premalite raznobojni africki ciklidi. Akvaristikata ne se bavi so opis na boji toa e rabota na BENNETON! [b]Nauci nesto za ribite I rastenijata pred da gi nabavis![/b] Kakvo im e prirodnata sredina? Kakva hrana im treba? Dali se agresivni ili mirni vrsti? Dali se kompatabilni so drugi ribi? Dali se kompatabilni so ribite koi veke gi imas? Kolku golemi rastat? Dali akvariumot e dovolno golem za niv? Dali se lesni ribi za cuvanje ili baraat ekstra vnimanie? Site ovie prasanja treba da si gi postavite sebesi pred da kupete bilo kakva riba. Ne veruvaj im na prodavacite 100%. Nivnata rabota e da prodavaat ribi. Citaj pred da si kupis nesto. Retki se prodavaci koi ke recat “Ne, taa riba ne e za tebe”, mnogu retki. [b]Najdi dobra prodavnica I podrzuvaj gi![/b] Ako najdes prodavnica/prodavac koj ima zelba da odgovara na site tvoi prasanja, I da ti pomaga koga moze togas potrosi nekoe denarce kaj nego. I to ne samo riba, posto profitot od riba vo denesni uslovi ne e golem. Samo prodazba na ribi nema da plati kirijata na gazdata pa zatoa ako prodavnica vi odgovara i dobivate dobra usluga neka taa prodavnica bide glavna stanica za site vasi akvaristicki potrebi. [b]Bojkotiraj neprofesionalni prodavnici![/b] Ako imas losi iskustva so nekoja prodavnica ili stalno dobivas losi informaciji ili prodavnica koja raboti samo za profit togas napravi sve sto mozes da ne kupuvas tuka i obavesti gi i kolegite za istata. Akvaristikata kako sto rekov ne e profitabilen biznis i site tie koi se tuka samo za pari ne im e mestoto megu nas. Dobra profesionalna prodavnica poleka i makotrpno ke si go gradi ugledot so toa sto ke se potrudi da nudi sto posolidna i efikasna oprema, ribi i dobri soveti. [b]Ako slusnes nesto pogresno ZUCNI![/b] Ako si vo prodavnica i ako slusnes musteria ili prodavac kazuva nesto pogresno togas ispravi go, uctivo i mirno so fakti. Ako ne reces nisto ili ne reagiras i tii siris pogresni informaciji. Od dobrite soveti site imaat polza i kupuvacot i prodavacot. [b]Spodeli gi novinite i naodite![/b] Si izmrestil riba koja e teska za mrestenje? Si otkril nesto novo vo ponasanjeto na ribata sto nikade do sega ne bilo spomnato? Si nasol nacin kako da podobris nekoj ured? Spodelija taa informacija so drugite, ne zaboravaj deka toa sto go znaes sega nekoj go spodelil so tebe. Ako mislis deka tvoeto znaenje e vredno I zasluzuvas pari za toa, napisi si reporataza, registriraj go I objavi go, legalno no ne ja cuvaj informacijata zatvorena. Herbert Axelrhodi ne e popameten od tebe, samo ima poveke informaciji. Pozdrav BigUran


Po nasite apoteki




Ovo e nesto novo sto naletav vo apoteka, barem za mene e novo. Alkaloid lansira nova paleta na "zdravi prirodni" da ne recam lekarstva bidejki ne se, no pomagaat vo celokupnoto zdravje na lugeto a i na ribite. Dosega koristev jas od GARLIC/ Bel luk kapsuli, koja se dodava vo hranat na ribite. Toa isklucivo mi pomagase vo morskata akvaristika so odredeni vrsti na ribi, tangi, koi bea magnet za beli tocki. Lukot vo sebe sodrzi ekstrakt narecen Alicin (Allium sativum) koj go regulira nivoto na masti vo krvta. Ima antibakterisko i antivirusno dejstvo i sto e najvazno go zajaknuva imunoloskiot sistem. Vie deca ne se secavate ama beliot luk bese edno od najdobrite lekovi :) vo vremeto na nasite tatkovci i dedovci, edina mana mu bese deka ti smrdese ustata posle cel den. So kapsulite taa mirizba e resena. Jas go koristam skoro sekoj vtor den, edna kapsula dodavam vo hranata i ostavam 10-15 minuti hranata da ja upie i posle im ja davam na ribite. Ribite zbesnuvaat po hranata, kako i sekogas, izgleda ne mirisaat na luk  :D Vtoroto e Shark Oil. Maslo od crn drob na ajkula. Ova e nesto pojako od Lukot, bidejki se dava koga veke imame namalen imunitet, go povratuva imunoloskiot sistem na potrebno nivo. Stimulira sozdavanje na crvenite i belite krvni kletki. Do sega ne sum go koristel, a go zedov bas za ribite no sinot se zakaci i ne gi dava, saka da bide silen kako ajkula. :icon_scratch: :icon_scratch: Tretoto e nesto sto ke gi interesira site diskusdziji, narocito onie so crveni boi. Beta Carotene ili beta  karotin. Osven sto e dobar provajder na vitamin A gi pojacuva, prirodno, crvenite boi kaj ribite. Ova go davam mesano vo hrana, ednas vo dva dena. Site ovie raboti imaat edno zaednicko, PRIRODNI SE, taka da nema nacin da ni nasteti. Pozdrav

Nit Luk jal nit Luk mirisal :)

Uste od stari vreminja lukot bil, i se uste e, efikasen priroden lek (mada tesko moze da se klasificira kako lek). Se koristelo za se i sesto, grip, nastinka, virusi i sl. No sve toa se sveduva na zgolemuvanje na imunoloskiot sistem na organizmot kako bi mozel da se spravi so virusi i slicni stetocini. Organizmot znae sto treba da pravi, i toa go pravi sekogas, nekogas efikasno nekogas po slabo bidejki nema sila. Lukot e izvor na taa sila, potocno ekstraktot koj se naoga vo lukot narecen Alicin. Ova vazi i kaj ribite, koi postojano se opkruzeni so paraziti, bakteriji i sto sve ne. Vo poveketo slucaevi samata se rasprava so takvite problemi. Uslov za toa e pravilna i zdrava ishrana. Takva ishrana se naoga vo nivnite prirodni zivealista no za zal, retki se hranite so koi gi hranime koi mozat da se sporedat so nivnata ziva hrana. Kako i kaj nas jakata ishrana go oformuva teloto, istoto se desava i so ribite. So 30 denari lisnata hrana, posolena so "solarnik" ne se dobiva nisto. Ribata slabee, a narocito imuniot sistem. Vo prviot slucaj na bolest, ribata, odnosno organizmot, ne e vo sostojba da se spravi so bolesta. Eden problem otvara pat za drug i tret i tn. Na kraj, ribata ili e sekogas pod stres ili umira. LUKOT e majkata  :yes:. Odlicen bilder na imunoloskiot sistem, i spored mene, posle solta najdobroto nesto sto postoi vo akvaristikata. Beli tocki, cesanje, razni bakteriji i virusi se istorija vo akvariumot. Koga ribata sama ke se spravi so tie paraziti ednas, ke bide imuna na toa. Zatoa se koristi lukot t.e. ekstraktot Alicin i na site vi go preporacuvam da go koristite. Nema nisto podobro od koristenje na aditivi koi se prirodni i nemaat nikakvi sporedni efekti. E ama smrdi  :laugh: Epa smrdi  :D Denes so kolega zboruvavme za ova i resiv da go napisam postot. Na pazarot se naogaat kapsuli od luk, sekoja apoteka ja ima, poznata pod imeto HERBION-proizvod od KRKA ili GARLIC, domasen proizvod.  







Jas koristam luk veke godini unazad, bolestite fala bogu me odminuvaat. Poslednata bolest koja jas ja imav bese pred 4-5 godini i toj bese izlecen (zboruvam za ribite). Vo morskata akvaristika, tangite se edno od najubavite i najkorisnite ribi koi postojat, ubavi poradi formata i bojata, pa i karakterot, a korisni bidejki se teski algari. NO, najgolemiot problem kaj niv e ichtio - beli tocki. MAGNET se za beli tocki. Tie tocki se lesni za lekuvanje no ako imas korali ili reef setup togas nema koristenje na lekarstva ili krevanje na temperatura. Edini lek e da mu se ovozmozi na ribata sama da se spravi so bolesta, i toa uspesno go resava so pojacuvanje na imuniot sistem i so koristenje na lukot. Da ne tupam mnogu, jas luk dodavam ako ne sekoj den togas sekoj vtor den, lukot istotaka go otvara apetitot (probajte ke videte). NO SMRDEATA e uzasna  :dontknow:, kako rece kolegata "... posle ne me saka zenata"  :nono: NO, ima lek i za toa, eve ke vi objasnam, skola od dobar drugar, kako da se spravite so kapsulite a da ne vi smrdet racete cel den. Vi treba shpric, od malite, i normalno kapsulite 






So palecot i pokazatelot ja zemate kapsulata  







Zemate spricot i ja proboduvate kapsulata, od eden do drug kraj, NAPOMENA spricot da e poln so VOZDUH.  






Potoa, poleka ja vrakate iglata nazad, taka sto vrvot ostanuva vnatre vo kapsulata






Sega kapsulata e gotova za da se dodade na hranata  





Slobodno no poleka spricajte i go dodavate ekstraktot na hranata, bilo kakva, i ostavate desetina minuti hranata da ja upie tecnosta i NA ZDRAVJE ribi. Nit luk jal nit luk mirisal. Pozdrav  :icon_salut:

Precistuvanje na DISKUSI

Najcestiot problem kaj diskusot se CRVI, epten se osetlivi na niv, pogotovo ako se hranet so crvi (tubifex ili bloodworms, nema veze dali e  smrznat ili ziv).

Ovoj problem najmnogu se javuva kaj singapurskiot diskus i mora diskusot da se precisti. Singapurcite imaat takva ziva hrana na pretek vo sekoe vreme i go kreva diskusot za 3-4 meseci na 5-6cm.

Najlesno moze da se otvrdi ako imame diskus, koj ne mora da bide i izgleda bolen, on normalno si jade i enormalno si zivee no ne raste> Ako imate diskus cie oko e pregolemo vo odnos na teloto togas imame problem ili so bakteriji ili so paraziti vo stomakot. Diskusot nema da crkne ama raste epten sporo ili se namaluva. Ili pak imate diskus cij izmet e bel, kako crevo, togas se raboti za ist problem. Diskusot vnesuva hrana vo organizmot no crvite ja jadat pogolemiot del.

Lekot za bakterijite e antibiotik, normalno, a za crvite i drugi paraziti e praziquantel.

Kako antibiotik najdobro e pokazan metronizadole (ili kaj nas se naoga pod ime FLAGIL). Prazito se naoga pod razni iminja i nakcesto mozeme da gi najdeme vo veterinar.


E sega, sto i kako, kakva doza, kakov tretman. Za mnogu godini toa bila brizlivo cuvana tajna.

Pred 20-30 godini Koga ke se spomenese Jack Watley site znaea deka se raboti za vrhunski strucnjak za diskusi, bog i batina vo toa pole, no, mnogu sebicen covek. Poslednite 10 godini taa uloga na gospod ja prezedoa kinezite, osobeno se istaknuva Andrew Soh, nema sto da se kaze za nego sem deka mu nema ramen na zemjinata topka koga se zboruva za diskusi.


Ednas i jas imav propblemi so diskusi, tolku iznerviran sto licno mu se javiv, preku DPH forumot kade e pocesen gostin, i go zamoliv za pomos, i normalno covekot pomogna. Fino lepo mi objasna sto i kako se tretira diskus so gorenavedeniot problem.


Tretman - ima dve vrsti, preku hrana i tretiranje na voda. Normalno tretmanot so lekovita hrana e poefikasen bidejki lekot 90% se vnesuva vo organizmot. NO,, nekogas imame problemi so diskusi koi voopsto ne sakaat da jadat, e togas se vrtime kon lekuvanje na cel akvarium, karantinot.

Za razlika od praziquantelot koj ne gi unistuva korisnite bakteriji, metroto e smrt za niv taka da mora da se ima predvid koga se lekuva. Vo zavisnost od lekot go isklucuvame ili go ostavame filterot da raboti.


Ako se lekuva so hrana togas postapkata e sledna


Temperaturata se pokocuva na minimum 30 stepeni, do 32-33, ova se pravi za da mu se ubrza metabolizmot, ne samo na ribata koja pobrzo ke ogladnuva tuku i na bakteriite i parazitite. Se dodava pumpa za vozduh so jaka aeracija.

ZA METRO/FLAGIL

1 gr se dodava vo 100 gr hrana (najdobro e srce). Taa hrana (i samo taa nisto drugo) se dava 3-4 pati na den ZA 8 DENA (ako snema hrana togas se pravi druga smesa)

Vo voda se dodava 1.5gr na 100 litri voda, sekoe dnevno menuvanje na voda do 50% i tretiranje 12 dena


ZA PRAZI


500mg vo 100gr hrana i se hrani 3-4 pati na den, za 8 dena
Vo voda se dodava 2gr na 100 litri, sekoe dnavno menuvanje na voda do 50-80% i tretiranje 12 dena


e sega koga se menuva voda ne se tretira pak celiot akvarium tuku novata voda.



Eve, ova e tajnata na diskusot.


Precistuvanje na crvi treba da se pravi redovno, NO ako ne ja hranime ribata so crvi (tubifex i bloodworms) togas ednas e dovolno.


Kako preventiva, ova go imam kazano sto pati, e dodavanje na luk i svezi zdrobeni semki od tikva vo smesata hrana koja ja pripremame, nema podobar lek! DOKAZANO! Ama nie, kako sto ne sozdal gospod, koga ke ni dojde jajcata pred izleguvanje togas trcame i barame care, no togas cesto pati e veke kasno i lekuvanjeto odi tesko i naporno.


Uste edno nesto sto zaboraviv da dodadam. Ako imame diskusi koi ne sakaat da jadat, cesto pati pomaga dodavanje na gorka sol vo vodata den dva pred da se tretira diskusot za da mu se iscistat crevata i mu se otvori apetitot.


Ova e mojot karantin kade momentalno se tretiraat novite diskusi so prazi i nekolku heckeli i pizoni koi nikako da porasnat.







Wednesday, October 21, 2009

NANO REEF





Vo eden zatvoren ekosistem kako sto e nano reef-ot site raboti okolu nego se zgolemeni. Pogolema uzivancija, pogolema vcudonevidenost i, za zal, pogolemo angaziranje. Istoto pravilo vazi i tuka kako i so malite slatkovodni akvariumi, sto pomal to podelikaten i potesko za odrzuvanje, normalno tuka ne zboruvam za nano so kilce kamen i dve tri ripcinja vnatre i nekoi polipi i kseniji, tuku za parce reef, vo siot blesok.




Ne e tesko da se vidi zosto NANO akvariumite stanuvaat se po popularni. Koj ne bi sakal del od toj reef na svojata rabotna masa ili do televizorot ili do krevetot, kako sto e slucaj so diskusite na Adzi Smiley. Narocito koga kosta samo delce od sumata potreben za eden soliden akvarium . NANO akvariumot (pak ke napomenam, ne so dve tri ripcinja) e izvor na fascinacija pocev od bezrbetnicite pa se do koloritnite ribi, sekoja peda, ili vo ovoj slucaj santim, krie svoj podzemen svet vo nego.


Raka na srce site nasi reef-ovi se miniaturi vo sporedba so prirodnite no po nekoe nepisano pravilo, imeto NANO generalno gi opfaka site akvariumi ispod 100 litri solena voda kade sto se smesteni korali, bezrbetnici i vo nekoi slucaevi nekolku ripcinja. Mnogu svet/zivot za edno takvo malo mesto, koga znaeme deka eden diskus bara cel eden NANO za sebe, da se custvuva kralski.




STO SVE USPEVA VO EDEN NANO SISTEM

Naselenieto na eden vakov sistem go socinuvaat meki korali, kako sto se polipite, razni pecurki,korali koi se mali so rast kako sto se nekoi "leather" korali (christmas tree), razni crvi itn. Od ribi bi spomnal nekoi vrsti na gobi, chromis-i, firefish ili MAKSIMUM par klovnovi, ili rakcinja pa i morski konjcinja, mada toa zavisi od goleminata na NANO-to. Pri izbor mora posebno da se pazi da ne dojde do prenaseluvanje na akvariumot (kako sto e slucaj so mene), ribite ne treba da se pogolemi od 4-5cm, koga se zreli. Site ovie raboti treba poleka da se dodavaat vo sistemot i celo vreme da se pratat parametrite na vodata. Koralite i polipite koi ke gi odbereme treba da se vrsti koi rastat bavno bidejki ako toa ne go napravime nabrgu ke imame vrsta koja ke se rasiri po celiot akvarium i ke gi "isturka" po neotpornite.




Uste ednas ke se vratam na opstoto mislenje deka NANO akvarium e nesto lesno za odrzuvanje. Naime, skromnata golemina dava vpecatok deka i rabotata ke bide skromna no toa e golema greska, NANO akvarium e predizvik so koj tesko se spravuvaat i iskusni akvaristi. Nekoj sega ke rece deka preterav no eve ke zemam konkreten primer. Mala masa na voda e po osetliva na promeni na svojstvata na vodata i temperaturata, ako ne se deluva vednas posledicite se katastrofalni i sve toa e rezultat na maloto kolicestvo na voda koe ne moze uspesno da se spravuva so stresot! No zatoa pak nagradata e stvarno e neverojatna, umesnosta na odrzuvanje vo zivot edno NANO parce reef e stvarno golemo zadovolstvo

Domasna recepta za gjubrivo

Iako slabo koristam domasni recepti za gubrivo faktot deka novite, a i postari, hobisti sekogas se zacudeni i "izgubeni" koga se raboti za spremanje i dodavanje na vakvo gjubrivo. Druga rabota sto imam primeteno po drugite forumi e toa sto nekoi "profesionalci" ja "cuvaat" receptata TAJNO

Nema poprosto od dodavanje na site elementi ODEDNAS, poradi taa pricina eve edna "recepta" koja e prosta i prakticna.

Vo sise od 2l, DESTILIRANA voda, dodavame slednite sostojki ( ako nemate vaga koristete mali lazici za merka )

61 gr (11 lazici mali) Potasium Nitrat (KNO3) (izvor na N i K elementi)
5.2 gr (1 lazica mala) Potasium monophosfat (KPO4) ( izvor na K i P elementi)
10.8 gr (2lazici mali) Magnesium Sulphat (MgSO4) ( izvor na Mg element)
1.8 gr (1/3 lazica mala) Potasium sulphat (KSO4) (izvor na K element) - Ova moze no ne mora da se dodava!


Doziranje:

Doziranjeto moze da bide na nekolku nacini, ke zemam akvarium od 80 litri, pa vie podelete ili pomnozite prema vasata litraza.

3 pati nedelno x 10ml, ili 4-5 ml dnevno ili 15ml dva pati nedelno.

Po prosto od ova nema!




p.s. Normalno, seoja nedela menuvanje na 30-50% voda, poradi higiena no i poradi dodavanje na mikroelementite koi im se potrebni na trevite a koi gi ima vo cesmovacata.

Monday, October 19, 2009

Како треба да се оформи аквариум

За сите оние нови во ова хоби еве мал приказ како би требало
да го сетираат својот аквариум. Гледам дека почесто има прашања за тоа каква подлога да се стави,
како песок, филтрација и слично. Се надвам дека ова ќе помогне некому.


Како прво и основно треба да се има аквариум :surprise:




Најдобро би било на почетокот да се намести позадината, бидејќи потоа е малку потешко
за местење.


Thursday, September 24, 2009

ZAM

Почитувани членови,

Администрацијата на mkreef.com  Ве известува дека за прв пат во македонската акваристичка историја е основано Здружение на акваристи на Македонија АКВА ПАРК Струга. Со формирањето на здружението акваристиката во Македонија се носи на едно повисоко ниво, се со цел за ширење на истата како хоби и како нечија професионална обврска. Со овој потег, и овој форум добива на значење и важност како еден професионален форум за акваристика. 





Член на ЗАМ АКВА ПАРК Струга може да биде секој полнолетен граѓанин на Република Македонија, и можеби едно од поретките Здруженија како како членови може да се јават и странски државјани ( се разбира акваристи, тераристи)

Цели на Здружението се следниве:




   одгледување и унапредување на одгледувањето на животни и растенија во аквариумски услови,
   примена на позитивните светски стандарди  во одгледувањето на животни и растенија во аквариумски услови,
   приредување на изложби и натпреварувања од областа на акваристиката,
   соработка во приредување на изложби и натпреварувања од областа на акваристиката со други Здруженија на регионално, државно 
        и меѓународно ниво,
   приредување на стручни предавања и семинари од областа на акваристиката заради правилен третман на животните и растенија во
        аквариумски услови,
   сите видови советувања од областа на акваристиката,
   соработка и контакти со слични Здруженија во земјата и во странство се со цел за унапредување на акваристиката,
   заштита, унапредување и грижа за сите јавни водени површини во Република Македонија
   изградба и одржување на јавни аквариуми заради едукација на населението за водниот свет од слатководна и морска природа
   издавање на публикации во врска со работата на Здружението.

Статутот на Здружението ке биде ставен на почетната страна mkreef.com штом истата ке биде достапна.

Со почит MKReef Team

Svetot na Tangite





• Klasa: Actinopterygii = Osteichthyes
• Red: Perciformes
• Familia: Acanthuridae
• Vrsti: Acanthurus, Ctenochaetus, Naso, Zebrasoma, Prionurus i Paracanthurus.





Vo familijata na Acanthuridae vleguvaat 6 vrsti na ribi koi sodrzuvaat 72, dosega, zabelezeni vidovi. 7 vidovi mozat da se najdat vo Atlantikot a drugite se raspodeleni po pacifikot i indijskiot okean.







Mozebi edno od najgolemite svojstva na predstavnicite na familijata Acanthuridae e vidliviot kosken izrastok na pocetokot na opaskata. Site ribi imaat ili eden ostar izrastok od dvete strani na teloto ili dve nepodvizni "ploci", koi istotaka se ostri kako skalperi, zatoa i go dobile imeto "Surgeonfish" - Hirurg. Tie izrastoci se koristat kako odbramben mehanizam protiv 



predatorite/agresorite, so nevidena brzina koja ostava dlaboki rani. Bas zaradi ova treba da sme mnogu predpazlivi koga gi rakuvame ribite od ovaa familija - Tangite. Povredite mozat da se ozbilni, osobeno ako imame pogolemi, zreli, primeroci. Zasluzuvat pocit i so pocit treba da se odnesuvame kon niv. Imav prilika licno da gledam borba megu A. japonicus i A. nigricans, krv nasekade, se dodeka edniot ne podlegna na ranite. Na nekoi pogolemi vrsti na tangi tie izrastoci mozat da imaat dolzina i do 40 cm!






Ovie ribi mozeme da gi klasificirame vo mali ili sredno golemi ribi, so isklucok na samo nekolku vrsti koi rastat pogolemi od 50 cm, primer Naso unicornis. Luge kako luge, site ovie vrsti gi vikame pod edno ime TANG, a toa ime naucno mu pripaga samo na grupata zebrasoma.


Karakteristiki i kompatibilnost.

Kako sto e slucaj so poveketo vrsti na ribi, i Tangite, voopsto, ne se podnesuvaat pomegu sebe, narocito ako se raboti za ist pol ili vrsta, ova e poocigledno vo pomali akvariumi (zboruvam za akvariumi a ne vo priroda, kade sto se dvizat vo jata i grupi). Nekoi vrsti cesto pati ke se "karaat" so drugi vrsti koi imaat ist oblik ili boja. Bas poradi vakvata agresivnost, preporaclivo e ovie ribi da se drzat sami ili vo drustvo so ribi so slicna agresivnost.





 


Zivealiste/Akvarium

Vo zavisnost od goleminata na ribata treba da im obezbedime soodvetna golemina na akvariumot so otvoren prostor za plivanje i mesta za krienje, za tangite i za drugite ribi. Edno nesto sto zabelezav kaj mene e toa sto ako tangata (vo mojot slucaj Acanthurus nigricans) veke e "dzomba" vo akvariumot i go imame za podolgo vreme togas dodavanje na nova riba ke bide problem. Ednostavno ne saka NOVI RIBI, bez razlika dali se raboti za druga tanga ili ribi so ist oblik. Imav problemi s dodavanjeto na wraseto, koj za sreka bese pobrz i kaj mene bese plus sto imase mnogu dupki vo kamenjata i mesta za krienje kade sto mozese da se sokrie. Istoto se desi koga gi donesov zoltite tangi (Zebrasoma flavescens), golema borba, no za sreka bea tri zolti tangi i eden A.japonicus taka da "tepacot" bese zbunet, ne znaese koja riba da ja brka prvo, na kraj se odluci za A.japonicus-ot i za dva dena ja otepa. Za tie dva dena veke se navikna na zoltite i poveke ne gi cepkase. Ova go kazav samo da ukazam na agresivnosta na Tangite.
Ako veke sakame da cuvame ribi od ista vrsta (ova ne vazi samo za tangite) togas pozelno e site da gi zememe i vo isto vreme i isto vree da gi pustime vo akvarium.
Za ovie vrsti mozam slobodno da kazam deka obozavaat jako struenje na vodata, prosto uzivaat vo nea i plivanje pred pumpata.


Potencialni bolesti

Ribite od familijata Acanthuridae se osetlivi na bolesta od beli tocki (saltwater ich) a narocito zoltite tangi na crni tocki (blaspot ich). Istotaka cesto pati se podlozni na HLLE (head and lateral line erosion). Narocito treba da se obrati vnimanie na beli tocki, toa jas samiot go osetiv na svoja koza, bolesta kako "belite tocki" e lesno da se tretira, AKO se reagira pravovremeno NO ako ne sme tuka togas bidete sigurni deka ke gi izgubite site ribi koi gi imate. Kako sto rekov, ova go osetiv na svoja koza, izgubiv cel akvarium ribi sem maroon clown-ot (koj bese non-stop vo anemonata pa ne fati tocki), chromis-ite i yelow gobby-to! Pravilnata ishrana e edinstveniot CIST lek protiv ovie bolesti, so ojacuvanjeto na nivniot imun sistem im ovozmozuvame na ribite sami da se spravat so bolestite. Lekarstvata ne ni pomagaat vo reef sistem kade koralite ni se glavnite ziteli i koi, za zal, ne toleriraat skoro nikakvi lekarstva.




Dieta i hrana

Ribite od ovaa familija se "vegetarijanci" baby (herbivores) na koi vo prirodata glavnata hrana im se raznite algi koi gi ima vo izobilstvo, narocito vo poplitkite delovi na reef-ot, kade sto najgolemiot del od denot go pominuvaat vo "pasenje" na algite. Zivealiste so prisustvo na algi im odgovara najpoveke, a za sreka vo nasite akvariumite algite nikogas ne manjkaat pa bas i zaradi algite ovie ribi se korisni koi pomagaat vo spravuvanjetoso algite.
Ako akvariumot ne izobiluva vo alga togas morame da im obezbedime hrana, toa lesno se dobiva so koristenje na suva i smrznata hrana, narocito pozelni se zelenite algi i plavo-zelenite (spirulina) koi mozat da se najdat vo forma na listovi ili kako lisnata hrana, ili pak Suva pecena NORI alga, koja ja obozavaat ne samo tangite tuku i drugite.
Kako hrana mozeme da koristime i sveza salata, tikvici, brokoli, spanac. Pozelno e da ova hrana bide smrznata pred da im se dade zaradi polesno varenje od strana na ribita na istite.
Od "mesnati" proizvodi OBOZAVAAT smrznati mysys rakcinja, bloodworms i artemija. Ponekogas i samiot se cudam so kakov elan ja grabat smrznatata hrana, a se raboti za "prezivari". Osobeno e korisno ako vo smrznatat hrana dodademe vitamini ili herbion kapki (luk) koi i te kako pomagaat vo zgolemuvanjeto na imunitetot na ribite i borbata protiv "belite tocki".
Od licno iskustvo znam deka obozavaat i granuli, osobeno za diskusi tease. Jas koristam granuli od "New Life Spectrum- Discus formula" koj e bogat sovitamini i spiruina, go obozavaat. Jas gi hranam 3 pati na den, 2 pati se hranat so granulatot koj e smesten vo avtomatska hranilica, ednas so smrzata pri sto se dodavaat vitaminite, omega 3 i herbion kapkite, i po 1/4 list Nori alga ili zelena alga sekoj 2-3 dena.

Kupuvanje na Tangi

Tuka za zal nema sto mnogu da tupam, kaj nas Tangite se retkost i cesto pati koga ke gi najdeme se vo zalosna sostojba, bolni, slabi, bezbojni i sl. Golema maka e da gi nateras da jadet, ako sakaat da jadet hrana koja nie ja imame.
Pred kupuvanje na tanga, ili bilo koja druga vrsta na riba, treba dobro da se informirame za karakteristikite na taa riba. Tie mozebi izgledaat slicni i imaat slicen karakter no grizata za niv moze da bide specificna i treba da se informirame za nivnite potrebi. Treba da pazime i da zememe vo predvid kolku ke bidat kompatabilni so ribite koi veke gi imame ili imame vo plan da gi poseduvame.
Postojat 4 "nepisani" pravila pri kupuvanje na riba, tuka spaga i Tangata
-Dali ribata e soodvetna za nasiot akvarium!
-Dali ke bide kompatabilna so drugite ziteli vo akvariumot!
-Da bide ZDRAVA!
-Dali jade!



Istotaka treba da se obrati vnimanie na izgledot na ribata pri samoto kupuvanje, ocite, perkite, kozata, ustata, stomakot.
Ocite- Ocite treba da se kristalno cisti i providni, normalno postaveni na glavata. Zamagleni oci se znak na nekoja interna bolest. Oci koi izgledaat premali za "ocnite dupki" istotaka se znak deka nesto ne e vo red so ribata, a koja e znak deka ribite se zatrueni so cijanid pri fakanjeto na ribata. Takva riba nema dolgo daprezivee kaj nas, ili bilo kade.
Perkite- treba da se tvrdi i cist, nikako so nekakvi "beli tocki" ili raspadnati. Ne zdravi perki se pokana za razni bakteriji
Ustata- treba da e zdrava, bilo kakva povreda na ustata znaci deka ribata nema da se hrani
Kozata- treba da e glatka i jano oboena, bleda nejasna boja na kozata e znak na interni bolesti, osobeno ako sve ova e pridruzuvana so brzo disenje na ribata.
Stomakot- Zdrava riba ima "poln stomak", mada ova tesko ke moze da go vidime kaj nas, koga ribata ke stigne do nas veke "postela" 2-3 nedeli. Ako ribata jade togas toa e dobar znak.

Da ne tupam poveke, TANGITE se ribi koi site nie gi sakame poradi nivnie zivi boi i poradi nivnata korisnost pri odrzuvanje na algite po nasite akvariumi. PLUS se reef-safe i nema da ni cepkaat po koralite.




Pozdrav

BigUran

Cesti greski pri planiranjeto so zapocnuvanje na nov akvarium

Neplaniranje za vrstata ribi koi sakate da cuvate. Kako sto e nabavuvanje na riba bez prethodno istrazuvanje/informiranje za vrstata I nivnata kompatabilnost so drugite ribi koi sonuvate da gi imate.

Ne obezbeduvanje na dovolno golem akvarium. Ova sve zavisi od kolkute vrsti sakate da cuvate. Dali akvariumot sto go posakuvate ili gradite ke moze da bide dovolen za vrstite? Iako ova e edna od poskapite “delo” na hobito SVE ZAPOCNUVA TUKA!! Iako nekogas sme tvrdoglavi I brzopleti, nekogas se isplatuva da se poceka I da se zastedi za pogolem akvarium.



Ne obezbeduvanje na potrebnata filtracija, dvizenje na vodata ili adekvatno svetlo. Podviznata vodda ni e potrebna za aeracija (vo morski akvariumi za hranenje na koralite). Filtracijata ni e glavnoto sredstvo I nacin na odstranuvanje na stetnite otpadoci. Svetloto, narocito e vazno vo morskata akvaristika a istotaka igra golema uloga vo rastot I zdraviot razvoj na trevite koi cesto pati se poskapi I od samite ribi I mu go davaat sjajot na samiot akvarium.

Kupuvanje na EVTINI tehnicki pomagala. Ne mora da go nabavuvate najskapoto nesto sto postoi za vasiot akvarium, narocito koga se raboti za oprema, no osiguretese deka toa sto go kupuvate e kvalitetno. Ako ne go napravite toa, za mnogu brzo vreme ke imate problemi so vasata oprema koi mozat da napravat mnogu pogolema steta od nekolkute denarcinja koi ste gi zastedile pri kupuvanjeto na nekvalitetna evtina roba, I pak ke treba da kupuvate!

Dobivanje na razlicni mislenja/informaciji. Iako korisni se sovetite na “zarazenite” so ova hobi nekogas ke imate prilika da dobiete konfliktni soveti. Samite treba da go ocenite sovetot koj se odnesuva/tangira na vasiot “setup” na akvariumot. Probajte da sekogas imate plan kako ke napravete nesto pred toad a go praktikuvate vo akvariumot.
Postavuvanje na akvariumot kade sto ima “guzva” kako sto e hodnikot, ili izmegu kujnata I dnevnata I slicni mesta. Vakvata polozba na akvariumot ke gi natera I “nesramezlivite” ribi da se krijat. Postavete go akvariumot vo dnevna ili spalna ili bilo kakvo “kose” kade sto najretko se dvizite.

Postavuvanje na akvarium kade sto nemate dovolno struja! Nemojte da opteretuvate eden priklucok/steker so seta oprema od akvariumot. Nasite majstori denes koristat zici pod norma samo da zarabotat nekoj dinar plus I normalno taa zica nema da podnese optovaruvanje od nekolku iljada wait. Sekogas kablite pazete da se pod lak ili kako bukvata “U” so cel da vodata ne odi direktno vo priklucokot za struja.

Ne praktikuvanje na odstoena voda I karantin. Najdobro e da vodata odlezi nedela dena pred da se upotrebi za akvarium (toa vreme se sveduva na minimum so koristenje na RO filtri). Isto taka koristenje na karantin e od golemo znacenje, praksa koja retko nekoj ja praktikuva. Vo nego se cuvaat novi te primeroci koi nekogas izgledaat zdravi a so sebe nosat mnogu nevidlivi problemi (paraziti, bolesti itn). Ribata vo karantinot treba da se cuva minimum dve nedeli PLUS karantinot mozete da go koristite I za lekuvanje na riba koja ke vi se razboli. Koristenje lekovi vo glavniot akvarium nekogas ima da vi pricini pogolema steta od polza, narocito ako imate trevi.

Zabrzuvanje na procesot. “Brza kucka slepi kucinja ragja” vikaat starite, e toe e 100% tocno vo akvaristikata. VREMETO e factor koj e najbiten vo hobito. Nemanje vreme e pokana za katastrofa.
Ocekuvanje na brzi rezultati. Nekogas so mestenjeto na nov akvarium lesno e da se zaneseme I so to da gi zabrzame rabotite. Nekoi luge ne uspevaat da se smirat I relaksiraat I da svatat deka treba vreme I strpenie da se dobie eden prekrasen akvarium. Toa vreme ne se meri so denovi I nedeli tuku so meseci I godini.

Pozdrav

BigUran


Nekolku raboti koi treba da se znaat so cel da se bide dobar i sovesen akvarista

Procitaj i informiraj se!

Ne znaenjeto e pricina broj eden za neuspeh i razocaruanje. Da bese akvaristikata samo frlanje kofa voda vo staklen sad i dodavanje nekolku ripcinja togas sekoj ke bese “akvarista”. 7ili 8 novopeceni akvaristi od 10 ke se otkazat od ova skapo hobi i toa za period od 6 meseci do edna godina. Od tie “otpisanite” sigurno ne ni procitale nesto za akvaristika. Najvaznoto sto treba da se napravi e da se informira/obrazuva.

So informacijata za ribata koja sakas ili ja cuvas ne samo sto ke im pruzis podolg i podobar zivot nego ke naucis i kako raboti i funkcionira edna ekoloska sredina kako sto e “stakleniot sad” narecen Akvarium. So ova znaenje zagubite ke bidat minimalni a uzivanjeto maksimalno. Kupuvaj knigi, spisanija, otvori Biologija za 5-8 oddelenie (nema da veruvas koi raboti si gi znael a si gi zaboravil). Surfaj go netot, denes internetot e beskrajna biblioteka i besplatna. Resursite i moznostite za ova hobi se beskrajni.

BIDI STRPLJIV i Kontroliraj se.

So dobienoto znaenje proizleguva prasanjeto sto so toa znaenje. Sega znaes koga ti e akvariumot prenaselen, zosto togas kupuvas uste ribi? Znaes deka oscarot ne odi so skalarot, zosto togas gi forsiras zaedno? E tuka se koristi dobienoto znanje, rezultatot e pametni potezi. Ne zrtvuvaj riba ili trevka samo zatoa sto imas ideja vo glavata deka zlatnata ripka odicno izgleda pokraj diskusot, ili ksifoto i gupikata odlicno se slagaat so premalite raznobojni africki ciklidi. Akvaristikata ne se bavi so opis na boji toa e rabota na BENNETON!

Nauci nesto za ribite I rastenijata pred da gi nabavis!

Kakvo im e prirodnata sredina? Kakva hrana im treba? Dali se agresivni ili mirni vrsti? Dali se kompatabilni so drugi ribi? Dali se kompatabilni so ribite koi veke gi imas? Kolku golemi rastat? Dali akvariumot e dovolno golem za niv? Dali se lesni ribi za cuvanje ili baraat ekstra vnimanie?
Site ovie prasanja treba da si gi postavite sebesi pred da kupete bilo kakva riba. Ne veruvaj im na prodavacite 100%. Nivnata rabota e da prodavaat ribi. Citaj pred da si kupis nesto. Retki se prodavaci koi ke recat “Ne, taa riba ne e za tebe”, mnogu retki.

Najdi dobra prodavnica I podrzuvaj gi!

Ako najdes prodavnica/prodavac koj ima zelba da odgovara na site tvoi prasanja, I da ti pomaga koga moze togas potrosi nekoe denarce kaj nego. I to ne samo riba, posto profitot od riba vo denesni uslovi ne e golem. Samo prodazba na ribi nema da plati kirijata na gazdata pa zatoa ako prodavnica vi odgovara i dobivate dobra usluga neka taa prodavnica bide glavna stanica za site vasi akvaristicki potrebi.

Bojkotiraj neprofesionalni prodavnici!

Ako imas losi iskustva so nekoja prodavnica ili stalno dobivas losi informaciji ili prodavnica koja raboti samo za profit togas napravi sve sto mozes da ne kupuvas tuka i obavesti gi i kolegite za istata. Akvaristikata kako sto rekov ne e profitabilen biznis i site tie koi se tuka samo za ne im e mestoto megu nas. Dobra profesionalna prodavnica poleka i makotrpno ke si go gradi ugledot so toa sto ke se potrudi da nudi sto posolidna i efikasna oprema, ribi i dobri soveti.

Ako slusnes nesto pogresno ZUCNI!

Ako si vo prodavnica i ako slusnes musteria ili prodavac kazuva nesto pogresno togas ispravi go, uctivo i mirno so fakti. Ako ne reces nisto ili ne reagiras i tii siris pogresni informaciji. Od dobrite soveti site imaat polza i kupuvacot i prodavacot.

Spodeli gi novinite i naodite!

Si izmrestil riba koja e teska za mrestenje? Si otkril nesto novo vo ponasanjeto na ribata sto nikade do sega ne bilo spomnato? Si nasol nacin kako da podobris nekoj ured? Spodelija taa informacija so drugite, ne zaboravaj deka toa sto go znaes sega nekoj go spodelil so tebe. Ako mislis deka tvoeto znaenje e vredno I zasluzuvas za toa, napisi si reporataza, registriraj go I objavi go, legalno no ne ja cuvaj informacijata zatvorena. Herbert Axelrhodi ne e popameten od tebe, samo ima poveke informaciji.

Pozdrav