MKREEF - FORUM »

Friday, October 23, 2009

Diskusi i Trevi






Zosto diskusot drzi najvisoko mesto vo hijerarhiata? Mozebi zatoa sto ja ima reputacijata kako edna od najteskite ribi za odrzuvanje i se rezervirani za iskusni akvaristi ili, prosto, poradi nivnata elegancija i ubavina. Da ne zaboravime, pocit kon site drugi ribi, no ne za dzabe se narekuva "Kral na akvariumot". Toj sto imal prilika da posmatra mrest na diskus ne moze da ne priznae deka e nezaboravna gletka. Ako ste imale prilika da prolistate nekoja kniga za diskusi, a takvi ima vo nasata biblioteka, pak, mora da priznae deka diskusite ostavaat golema impresija, a da ne zboruvame za jato diskusi vo akvarium, gledkata e impresivna. Site nie, osobeno postarite kolegi, tezneeme kon zasadeni akvariumi, toa e normalno i doaga so starosta :). Akvarium, sreden so trevi moze da ne hipnotizira so casovi. Mnogu akvaristi se prasuvale sto ke bide so edna kombinacija na trevi i diskusi. Dali taa kombinacija ke bide uspesna, kako leb i sol? Dali ke imame dobitna kombinacija? Amano Takashi, avtor na serija knigi "Nature Aquarium World" se soglasuva so toa bidejki edni od naj impresivnite sliki vo negovite knigi se sliki na zasadeni akvariumi so diskusi. No, dali e takva edna kombinacija lesna kako sto se kamenjata i africkite ciklidi, ili karasi so plasticni trevi? Normalno deka NE, no ne e i nevozmozna, dokaz za toa se nasite diskus akvariumi.           








Dobroto i losoto  



Ima nekolku prednosti na edna takva kombinacija na diskusi vo zasaden akvarium, prvo toa e cistata ubavina. Diskusot e spora riba i nivnata elegencija potpolno se vklopuva pomegu trevite. Nivnite boi, osobeno plavoto i tirkiznoto, se sovrseni vo zelenata i crvenata pozadina na trevite i NAJVAZNO,  005511152 za nas postarite gledanje na diskusi od fotelja e mnogu pointeresno od gledanje na neonki koi edvaj gi gledame :). Tuka ke dodadam deka so zasaden akvarium imame priroden hemiski filter kade trevite ja "cistat" vodata od nepotrebnite materiji sto e itekako vazna rabota so diskusite koi baraat cista voda i ne oprostuvaat greski. Dobro zasaden akvarium vo golema mera namaluva rizik od "dupka vo glava", bolest koja e cesta kaj diskusite i vo poveke slucaevi fatalna. Trevite istotaka im pruzaat prirodni zasolnista na diskusite, koi ponekogas mozat da bidat sramezlivi i plaslivi pa vo krienjeto se smiruvaat. Stresot e najgolemiot nepriatel na diskusot, toa e iniciator na sekakvi bolesti i oslabnuvanje na imunitetot, rabota koja pak, vo cesti slucaeve, zavrsuva fatalno, pa zatoa treba da vodime smetka da vo nasiot akvarium imame takvi mesta kade diskusite ke se sokriat od javnosta. Sem dobrite strani na zasaden diskus akvarium ima i nekoi losi strani. Diskusot e riba koja bara topla voda 29-32 C, retki se bakteriite i parazitite koi mozat da podnesat takva temperatura no za zal retki se i trevite. Sto povisoka temperatura se pomal e izborot na trevi.  



Pravilo za cuvanje na diskusi e da posle sekoe hranenje ne izedenata hrana treba da se iscisti. Lesno e ako diskusite gi cuvame vo "tegla", smukuvanjeto e brzo i bezbolno no takov luksuz vo zasaden akvarium nemate. Toj problem se resava so cuvanje na "sanitarci" kako sto gi narekuvam jas, armija na koridorasi, razni cistaci i polzavi, i so cesto menuvanje na vodata. Istotaka, treba da se odlucime za rastenia koi bavno rastat se so cel da nemame rabota so secenje i kastrenje na trevata i so toa da gi voznemiruvame nasite diskusi, citaj STRES. I uste eden minus za zasaden akvarium e toa sto, nesakajki da go "valkame" akvariumot so hrana bidejki smukuvanjeto e ograniceno, rastot na diskusot e poslab nego na diskus od "tegla".  



Drugi problemi na koi morame da obratime vnimanie se svetloto i cirkulacijata. Site znaeme deka za pravilen rast na trevite potrebno ni e efikasno svetlo, problem e sto diskusot vo divina retko se "sunca" pod sonce, sekogas se dvizi megu drva i korenja, kade svetlinata e zadusena, plus, vodata e kafeava. Greskata sto nie ja prvime e vo toa sto namesto da im obezbedime na trevite minimum potrebno svetlo od 0.5 w na litar se odlucuvame za visok neonki, MH ili t5 i se falime deka imame 3-4w na litar (i jas sum tuka), toa, na dolgi stazi, predizvikuva diskusot da bide pod stres, da se krie i da ne se oseka bezbeden. Cirkulacija... osobeno ova vazi ako "pumpame" CO2, za da site rastenija dobijat svoja doza, a bidejki trevite ne plivaat i baraat hrana tuku se staticni, taa hrana morame nie da im go doneseme " vo usta", toa edino moze da se napravi so cirkulacija, e tuka se javuva problemot, diskusot ima oblik na edrilica i kako edrilica cirkulacijata ke potrosi dupla energija za da moze da ostane vo ispravena polozba. Ova ne znaci deka vodata treba da bide mirna no treba da se vodi smetka da vo akvariumot postojat "mrtvi tocki" kade sto diskusite ke bidat nadvor od strujata ili sadenje na rastenija so siroki lisja koi ke posluzat kako "branik" i diskusite ke mozat da se skrijat i da se drzat na strana. Mnogu od nas koi sme se odlucile za zasaden akvarium so diskusi ne sme na mira se dodeka i posledniot santim od podlogata ne bide pokrieno so treva i tuka se pravi greska. Diskusot e riba koja po cel den "pase" i bara hrana po podlogata, so zasaden tepih na glosostigma i sl, toa im go onevozmozuvame, pa treba da se vodi smetka i za toa. Ima uste mnogu za diskutiranje okolu ovaa tema, kako sto se algite, pa algarite, ribi kompatabilni vo eden vakov setup no o tom potom, za vecer dosta e.  :wave:




Ozon ( O3)

Ovaa tema sekogas predizvikuva kontraverzii. Ozoner koristev nekogas vo mojot slatkovoden akvarium no vo morskiot uste ne sum go iskoristil, bidejki ne sum imal pricina za toa. Nekogas, ako se setam, ke go koristam pri adaptacija na ribite.

Po surfanje na internetot vo vrska so Ozonot doznav mnogu raboti za nego. Normalno ima plusevi i minuski. Nekoj tvrdi deka e CUDO drug tvrdi deka e STETEN. eve nekoi podatoci koi jas mislev deka se interesni. Se potrudiv da prevedam sto podobro mozam na makedonski jazik (koj ne mi e majcin).
Ozonot e nestabilna no mnogu korisna molekula. Taa e tri atomskata forma na kislorodot.. Namesto normalnata sostojka od dva atomi na kislorod (O2) ozonot e sostaven od tri (O3). Ozonot, kako I da e, ne saka da si ostane vo taa tri-atomska forma , sem ako se uspee da se vrze so nekoja druga molekula, se razlozuva za 20 minuti (pod normalni atmosferski uslovi) na O2+O1. Taa ednoatomska molekula e mnogu REAKTIVNA kon bilo kakva substance koja ne treba da se naoga vo coveckoto telo vklucuvajci gi tuka site patogeni (virusi, bakteriji itn) I sinteticki edinki nusprodukti na koristenite lekarstva. (kako primer e zemeno upotrebata na ozonot kako sredstvo za lecenje.

Ozonot moze da se aplicira/vnese na nekolku nacini vo teloto. Germancite veke dolgo vreme koristat terapija takanarecena Autohematherapy. Za vakva terapija tie koristat krv od pacientot, go ozoniraat I pak ja vrakaat krvta. Site znaeme deka obogateniot kislorod vo krvta ima golemi pozitivni dejstva.

Ozonirana voda (za pienje ) e mnogu korisna kako za zdrav taka I bolen. Lesno e da se napravi I pozelno e da se koristi regularno. Osem sto mu pruza poveke kislorod na mozokot, ozoniranata voda ke gi oksidira patogeninte I sintetiskite ostatoci vo teloto koi preku izmetot ke se isfrlat nadvor od teloto. Casa voda (pozelno so mraz posto sto poladno po bavno se razlozuva ozonot) se ozonira okolu 5-10 minuti I se pie sto pobrgu., na “eks”  .

Istiot metod se koristi I za akvarium (pokraj drugite metodi), se ozonira vodata I se dodava vo akvariumot. Se tvrdi deka unistuva sve sto ke dopre, se misli na patogenite.

Drug poznat primer e ozonirano maslinovo maslo, dokazano e deka maslinovoto maslo e sposobno da go “vrze” ozonot vo sebe podolgo od drugite substanci. Potrebno e masloto da se ozonira najmalku 24 casa ( I toa ne mora vednas tuku toa e minimalnoto vkupnoto vreme za ozoniranje ). Po ozoniranjeto masloto se zgusnuva I lici na gel I se koristi kako nadvoresen mast protiv izgoretini, rani, infekcii I sl. Se ozonira 250 ml maslo vo tegla I se cuva vo frizider, dejstvoto trae okolu mesec dena

CO2 - kade zavrsuva!

Poveketo od vas maka trgate od pravnje i odrzuvanje na DIY Co2. Normalno za makata si dobivate rezultati, trevata vi raste i napreduva.

Retki se trevite koi ke uspeat sami od sebe, hranejki se samo od otpadot na ribite, ispustenoto co2 od istite i raspaganje na razni materii vo vodata.

KADE ni bega tesko stvoreniot co2?

CO2 e gas i kako site gasovi ke "letne". Od nas samite zavisi kolku toa meurce ke uspeeme da go "skrsime" i rastvorime vo vodata za da bide potezeok da "letne" nadvor od akvariumot. Bilo sto da koristime, ne postoi nacin so koj 100% ke go rastvorime co2, ako i uspeeme toa edno meurce da go "skrsime" na milion meurcinja, pak krajniot rezultat se meurcinja, koi noralno, polesni od vodata, ke izleze od akvariumot. Eden faktor igra golema uloga vo toa, CIRKULACIJA na voda, sto poveke se dvizi vodata to poveke gubime co2. Na povrsinata se vrsi izmena na gasovi i gubenje na dragoceniot jeglenorod.

Zaradi gore navedenoto treba da obratime vnimanie na nekoi sledni raboti.

Prvo, HANGON filtrite se najgolemi vinovnici i treba da se izbegavaat sto poveke, a i filtracijata e minimalna.

Drugo, rasprskuvci za vozduh, i toa da se svede na minimum a dobro razvien bilen akvarium nema potreba od rasprskivac.

Treto, pumpite da se postaveni sto podlaboko i podaleku od povrsinata so sto se namaluva razbranuvanjeto na povrsinata kade se vrsi razmena na gasovi pomegu co2 i o2. Ako koristime kanister, dovodnata cevka/spray bar-ot da bide sto podlaboko.

I ako imate "podvodni nurkaci" izvadete gi da ne se "otrujat"  


Pozdrav

Sovesen Akvarista

Nekolku raboti koi treba da se znaat so cel da se bide dobar i sovesen akvarista [b]Procitaj i informiraj se![/b] Ne znaenjeto e pricina broj eden za neuspeh i razocaruanje. Da bese akvaristikata samo frlanje kofa voda vo staklen sad i dodavanje nekolku ripcinja togas sekoj ke bese “akvarista”. 7ili 8 novopeceni akvaristi od 10 ke se otkazat od ova skapo hobi i toa za period od 6 meseci do edna godina. Od tie “otpisanite” sigurno ne ni procitale nesto za akvaristika. Najvaznoto sto treba da se napravi e da se informira/obrazuva. So informacijata za ribata koja sakas ili ja cuvas ne samo sto ke im pruzis podolg i podobar zivot nego ke naucis i kako raboti i funkcionira edna ekoloska sredina kako sto e “stakleniot sad” narecen Akvarium. So ova znaenje zagubite ke bidat minimalni a uzivanjeto maksimalno. Kupuvaj knigi, spisanija, otvori Biologija za 5-8 oddelenie (nema da veruvas koi raboti si gi znael a si gi zaboravil). Surfaj go netot, denes internetot e beskrajna biblioteka i besplatna. Resursite i moznostite za ova hobi se beskrajni. [b]BIDI STRPLJIV i Kontroliraj se.[/b] So dobienoto znaenje proizleguva prasanjeto sto so toa znaenje. Sega znaes koga ti e akvariumot prenaselen, zosto togas kupuvas uste ribi? Znaes deka oscarot ne odi so skalarot, zosto togas gi forsiras zaedno? E tuka se koristi dobienoto znanje, rezultatot e pametni potezi. Ne zrtvuvaj riba ili trevka samo zatoa sto imas ideja vo glavata deka zlatnata ripka odicno izgleda pokraj diskusot, ili ksifoto i gupikata odlicno se slagaat so premalite raznobojni africki ciklidi. Akvaristikata ne se bavi so opis na boji toa e rabota na BENNETON! [b]Nauci nesto za ribite I rastenijata pred da gi nabavis![/b] Kakvo im e prirodnata sredina? Kakva hrana im treba? Dali se agresivni ili mirni vrsti? Dali se kompatabilni so drugi ribi? Dali se kompatabilni so ribite koi veke gi imas? Kolku golemi rastat? Dali akvariumot e dovolno golem za niv? Dali se lesni ribi za cuvanje ili baraat ekstra vnimanie? Site ovie prasanja treba da si gi postavite sebesi pred da kupete bilo kakva riba. Ne veruvaj im na prodavacite 100%. Nivnata rabota e da prodavaat ribi. Citaj pred da si kupis nesto. Retki se prodavaci koi ke recat “Ne, taa riba ne e za tebe”, mnogu retki. [b]Najdi dobra prodavnica I podrzuvaj gi![/b] Ako najdes prodavnica/prodavac koj ima zelba da odgovara na site tvoi prasanja, I da ti pomaga koga moze togas potrosi nekoe denarce kaj nego. I to ne samo riba, posto profitot od riba vo denesni uslovi ne e golem. Samo prodazba na ribi nema da plati kirijata na gazdata pa zatoa ako prodavnica vi odgovara i dobivate dobra usluga neka taa prodavnica bide glavna stanica za site vasi akvaristicki potrebi. [b]Bojkotiraj neprofesionalni prodavnici![/b] Ako imas losi iskustva so nekoja prodavnica ili stalno dobivas losi informaciji ili prodavnica koja raboti samo za profit togas napravi sve sto mozes da ne kupuvas tuka i obavesti gi i kolegite za istata. Akvaristikata kako sto rekov ne e profitabilen biznis i site tie koi se tuka samo za pari ne im e mestoto megu nas. Dobra profesionalna prodavnica poleka i makotrpno ke si go gradi ugledot so toa sto ke se potrudi da nudi sto posolidna i efikasna oprema, ribi i dobri soveti. [b]Ako slusnes nesto pogresno ZUCNI![/b] Ako si vo prodavnica i ako slusnes musteria ili prodavac kazuva nesto pogresno togas ispravi go, uctivo i mirno so fakti. Ako ne reces nisto ili ne reagiras i tii siris pogresni informaciji. Od dobrite soveti site imaat polza i kupuvacot i prodavacot. [b]Spodeli gi novinite i naodite![/b] Si izmrestil riba koja e teska za mrestenje? Si otkril nesto novo vo ponasanjeto na ribata sto nikade do sega ne bilo spomnato? Si nasol nacin kako da podobris nekoj ured? Spodelija taa informacija so drugite, ne zaboravaj deka toa sto go znaes sega nekoj go spodelil so tebe. Ako mislis deka tvoeto znaenje e vredno I zasluzuvas pari za toa, napisi si reporataza, registriraj go I objavi go, legalno no ne ja cuvaj informacijata zatvorena. Herbert Axelrhodi ne e popameten od tebe, samo ima poveke informaciji. Pozdrav BigUran


Po nasite apoteki




Ovo e nesto novo sto naletav vo apoteka, barem za mene e novo. Alkaloid lansira nova paleta na "zdravi prirodni" da ne recam lekarstva bidejki ne se, no pomagaat vo celokupnoto zdravje na lugeto a i na ribite. Dosega koristev jas od GARLIC/ Bel luk kapsuli, koja se dodava vo hranat na ribite. Toa isklucivo mi pomagase vo morskata akvaristika so odredeni vrsti na ribi, tangi, koi bea magnet za beli tocki. Lukot vo sebe sodrzi ekstrakt narecen Alicin (Allium sativum) koj go regulira nivoto na masti vo krvta. Ima antibakterisko i antivirusno dejstvo i sto e najvazno go zajaknuva imunoloskiot sistem. Vie deca ne se secavate ama beliot luk bese edno od najdobrite lekovi :) vo vremeto na nasite tatkovci i dedovci, edina mana mu bese deka ti smrdese ustata posle cel den. So kapsulite taa mirizba e resena. Jas go koristam skoro sekoj vtor den, edna kapsula dodavam vo hranata i ostavam 10-15 minuti hranata da ja upie i posle im ja davam na ribite. Ribite zbesnuvaat po hranata, kako i sekogas, izgleda ne mirisaat na luk  :D Vtoroto e Shark Oil. Maslo od crn drob na ajkula. Ova e nesto pojako od Lukot, bidejki se dava koga veke imame namalen imunitet, go povratuva imunoloskiot sistem na potrebno nivo. Stimulira sozdavanje na crvenite i belite krvni kletki. Do sega ne sum go koristel, a go zedov bas za ribite no sinot se zakaci i ne gi dava, saka da bide silen kako ajkula. :icon_scratch: :icon_scratch: Tretoto e nesto sto ke gi interesira site diskusdziji, narocito onie so crveni boi. Beta Carotene ili beta  karotin. Osven sto e dobar provajder na vitamin A gi pojacuva, prirodno, crvenite boi kaj ribite. Ova go davam mesano vo hrana, ednas vo dva dena. Site ovie raboti imaat edno zaednicko, PRIRODNI SE, taka da nema nacin da ni nasteti. Pozdrav

Nit Luk jal nit Luk mirisal :)

Uste od stari vreminja lukot bil, i se uste e, efikasen priroden lek (mada tesko moze da se klasificira kako lek). Se koristelo za se i sesto, grip, nastinka, virusi i sl. No sve toa se sveduva na zgolemuvanje na imunoloskiot sistem na organizmot kako bi mozel da se spravi so virusi i slicni stetocini. Organizmot znae sto treba da pravi, i toa go pravi sekogas, nekogas efikasno nekogas po slabo bidejki nema sila. Lukot e izvor na taa sila, potocno ekstraktot koj se naoga vo lukot narecen Alicin. Ova vazi i kaj ribite, koi postojano se opkruzeni so paraziti, bakteriji i sto sve ne. Vo poveketo slucaevi samata se rasprava so takvite problemi. Uslov za toa e pravilna i zdrava ishrana. Takva ishrana se naoga vo nivnite prirodni zivealista no za zal, retki se hranite so koi gi hranime koi mozat da se sporedat so nivnata ziva hrana. Kako i kaj nas jakata ishrana go oformuva teloto, istoto se desava i so ribite. So 30 denari lisnata hrana, posolena so "solarnik" ne se dobiva nisto. Ribata slabee, a narocito imuniot sistem. Vo prviot slucaj na bolest, ribata, odnosno organizmot, ne e vo sostojba da se spravi so bolesta. Eden problem otvara pat za drug i tret i tn. Na kraj, ribata ili e sekogas pod stres ili umira. LUKOT e majkata  :yes:. Odlicen bilder na imunoloskiot sistem, i spored mene, posle solta najdobroto nesto sto postoi vo akvaristikata. Beli tocki, cesanje, razni bakteriji i virusi se istorija vo akvariumot. Koga ribata sama ke se spravi so tie paraziti ednas, ke bide imuna na toa. Zatoa se koristi lukot t.e. ekstraktot Alicin i na site vi go preporacuvam da go koristite. Nema nisto podobro od koristenje na aditivi koi se prirodni i nemaat nikakvi sporedni efekti. E ama smrdi  :laugh: Epa smrdi  :D Denes so kolega zboruvavme za ova i resiv da go napisam postot. Na pazarot se naogaat kapsuli od luk, sekoja apoteka ja ima, poznata pod imeto HERBION-proizvod od KRKA ili GARLIC, domasen proizvod.  







Jas koristam luk veke godini unazad, bolestite fala bogu me odminuvaat. Poslednata bolest koja jas ja imav bese pred 4-5 godini i toj bese izlecen (zboruvam za ribite). Vo morskata akvaristika, tangite se edno od najubavite i najkorisnite ribi koi postojat, ubavi poradi formata i bojata, pa i karakterot, a korisni bidejki se teski algari. NO, najgolemiot problem kaj niv e ichtio - beli tocki. MAGNET se za beli tocki. Tie tocki se lesni za lekuvanje no ako imas korali ili reef setup togas nema koristenje na lekarstva ili krevanje na temperatura. Edini lek e da mu se ovozmozi na ribata sama da se spravi so bolesta, i toa uspesno go resava so pojacuvanje na imuniot sistem i so koristenje na lukot. Da ne tupam mnogu, jas luk dodavam ako ne sekoj den togas sekoj vtor den, lukot istotaka go otvara apetitot (probajte ke videte). NO SMRDEATA e uzasna  :dontknow:, kako rece kolegata "... posle ne me saka zenata"  :nono: NO, ima lek i za toa, eve ke vi objasnam, skola od dobar drugar, kako da se spravite so kapsulite a da ne vi smrdet racete cel den. Vi treba shpric, od malite, i normalno kapsulite 






So palecot i pokazatelot ja zemate kapsulata  







Zemate spricot i ja proboduvate kapsulata, od eden do drug kraj, NAPOMENA spricot da e poln so VOZDUH.  






Potoa, poleka ja vrakate iglata nazad, taka sto vrvot ostanuva vnatre vo kapsulata






Sega kapsulata e gotova za da se dodade na hranata  





Slobodno no poleka spricajte i go dodavate ekstraktot na hranata, bilo kakva, i ostavate desetina minuti hranata da ja upie tecnosta i NA ZDRAVJE ribi. Nit luk jal nit luk mirisal. Pozdrav  :icon_salut:

Precistuvanje na DISKUSI

Najcestiot problem kaj diskusot se CRVI, epten se osetlivi na niv, pogotovo ako se hranet so crvi (tubifex ili bloodworms, nema veze dali e  smrznat ili ziv).

Ovoj problem najmnogu se javuva kaj singapurskiot diskus i mora diskusot da se precisti. Singapurcite imaat takva ziva hrana na pretek vo sekoe vreme i go kreva diskusot za 3-4 meseci na 5-6cm.

Najlesno moze da se otvrdi ako imame diskus, koj ne mora da bide i izgleda bolen, on normalno si jade i enormalno si zivee no ne raste> Ako imate diskus cie oko e pregolemo vo odnos na teloto togas imame problem ili so bakteriji ili so paraziti vo stomakot. Diskusot nema da crkne ama raste epten sporo ili se namaluva. Ili pak imate diskus cij izmet e bel, kako crevo, togas se raboti za ist problem. Diskusot vnesuva hrana vo organizmot no crvite ja jadat pogolemiot del.

Lekot za bakterijite e antibiotik, normalno, a za crvite i drugi paraziti e praziquantel.

Kako antibiotik najdobro e pokazan metronizadole (ili kaj nas se naoga pod ime FLAGIL). Prazito se naoga pod razni iminja i nakcesto mozeme da gi najdeme vo veterinar.


E sega, sto i kako, kakva doza, kakov tretman. Za mnogu godini toa bila brizlivo cuvana tajna.

Pred 20-30 godini Koga ke se spomenese Jack Watley site znaea deka se raboti za vrhunski strucnjak za diskusi, bog i batina vo toa pole, no, mnogu sebicen covek. Poslednite 10 godini taa uloga na gospod ja prezedoa kinezite, osobeno se istaknuva Andrew Soh, nema sto da se kaze za nego sem deka mu nema ramen na zemjinata topka koga se zboruva za diskusi.


Ednas i jas imav propblemi so diskusi, tolku iznerviran sto licno mu se javiv, preku DPH forumot kade e pocesen gostin, i go zamoliv za pomos, i normalno covekot pomogna. Fino lepo mi objasna sto i kako se tretira diskus so gorenavedeniot problem.


Tretman - ima dve vrsti, preku hrana i tretiranje na voda. Normalno tretmanot so lekovita hrana e poefikasen bidejki lekot 90% se vnesuva vo organizmot. NO,, nekogas imame problemi so diskusi koi voopsto ne sakaat da jadat, e togas se vrtime kon lekuvanje na cel akvarium, karantinot.

Za razlika od praziquantelot koj ne gi unistuva korisnite bakteriji, metroto e smrt za niv taka da mora da se ima predvid koga se lekuva. Vo zavisnost od lekot go isklucuvame ili go ostavame filterot da raboti.


Ako se lekuva so hrana togas postapkata e sledna


Temperaturata se pokocuva na minimum 30 stepeni, do 32-33, ova se pravi za da mu se ubrza metabolizmot, ne samo na ribata koja pobrzo ke ogladnuva tuku i na bakteriite i parazitite. Se dodava pumpa za vozduh so jaka aeracija.

ZA METRO/FLAGIL

1 gr se dodava vo 100 gr hrana (najdobro e srce). Taa hrana (i samo taa nisto drugo) se dava 3-4 pati na den ZA 8 DENA (ako snema hrana togas se pravi druga smesa)

Vo voda se dodava 1.5gr na 100 litri voda, sekoe dnevno menuvanje na voda do 50% i tretiranje 12 dena


ZA PRAZI


500mg vo 100gr hrana i se hrani 3-4 pati na den, za 8 dena
Vo voda se dodava 2gr na 100 litri, sekoe dnavno menuvanje na voda do 50-80% i tretiranje 12 dena


e sega koga se menuva voda ne se tretira pak celiot akvarium tuku novata voda.



Eve, ova e tajnata na diskusot.


Precistuvanje na crvi treba da se pravi redovno, NO ako ne ja hranime ribata so crvi (tubifex i bloodworms) togas ednas e dovolno.


Kako preventiva, ova go imam kazano sto pati, e dodavanje na luk i svezi zdrobeni semki od tikva vo smesata hrana koja ja pripremame, nema podobar lek! DOKAZANO! Ama nie, kako sto ne sozdal gospod, koga ke ni dojde jajcata pred izleguvanje togas trcame i barame care, no togas cesto pati e veke kasno i lekuvanjeto odi tesko i naporno.


Uste edno nesto sto zaboraviv da dodadam. Ako imame diskusi koi ne sakaat da jadat, cesto pati pomaga dodavanje na gorka sol vo vodata den dva pred da se tretira diskusot za da mu se iscistat crevata i mu se otvori apetitot.


Ova e mojot karantin kade momentalno se tretiraat novite diskusi so prazi i nekolku heckeli i pizoni koi nikako da porasnat.